Magične kretnje®

Magične kretnje® so bile odkrite s strani šamanov starodavne Mehike v stanjih povišane zavesti, ki so jih imenovali sanjanje. Vse skupaj se je začelo z izjemnim občutkom ugodja, ki jih je navdalo v teh stanjih povišane zavesti. Čutili so tako izredno, navdušujočo moč, da so si jo vsekakor želeli priklicati tudi v budnem stanju. Sprva so ti stari šamani menili, da gre za ugodje, ki vselej spremlja stanja povišane zavesti. Kmalu pa so spoznali, da ti občutki ugodja niso samodejna posledica šamanske povišane zavesti, kamor so prehajali. Natančneje so raziskovali in prišli do spoznanja, da je občutek ugodja, ko se pojavi, vselej posledica neke vrste telesnega gibanja. Spoznali so, da v stanju povišane zavesti njihovo telo samo od sebe izvaja nekakšne gibe in da so prav ti gibi razlog za nenavadno počutje telesne in umske popolnosti. Ti čarovniki so začeli vztrajno in dosledno sestavljati in povezovati nekatere gibe, ki so se jih spomnili. Njihovo prizadevanje je bilo bogato poplačano. Zmogli so poustvariti gibe, za katere so menili, da so samodejni odzivi telesa v stanju povišane zavesti. Uspeh jih je spodbudil, zato so sčasoma poustvarili stotine gibov, ki so jih izvajali, ne da bi jih poskusili razvrstiti v razumljive sheme. Mislili so, da jih v stanjih povišane zavesti telo samodejno izvaja in verjeli v silo, ki brez posredovanja njihove volje usmerja njihov učinek. Kmalu so obvladali zelo zapleten sistem gibov, ki so jim, če so jih izvajali omogočali delovati z izjemnimi umskimi in telesnimi sposobnostmi. Pravzaprav so bile posledice izvajanja teh gibov tako dramatične, da so jih imenovali magične kretnje.

524_05_2

Učinka magičnih kretenj ni mogoče pojasniti z običajnimi razlagami. Ti gibi niso zgolj telesne vaje ali drže, temveč so resnični poskusi, da bi dosegli izpopolnjeno stanje biti. Magija gibov je v pretanjeni spremembi, ki jo je mogoče zaznati med izvajanjem gibov. Gre za prehodno lasnost, ki jo vnašajo v telesno in umsko stanje, za nek sij, svetlobo v očeh. Pretanjena sprememba je dotik duha. Zdi se, kakor da bi z gibi na novo vzpostavili zanemarjeno vez s silo, ki nas ohranja pri življenju. Magija gibov je tudi v tem, da šamani, ki jih izvajajo, nekako preidejo na drugo raven zaznave in zato v stanje biti, v katerih lahko občutijo svet na neopisljive načine. Zaradi te lasnosti, zaradi te magije, ne gre izvajati kretenj kot nekakšnih vaj, marveč kot prizivanje moči. Magične kretnje širijo zavest in izvajalcu pomagajo, da sname masko podružbljenja. Kultura in družbeno okolje izrabljata slehrno trohico prirojene energije za ispopolnjevanje uveljavljenih vedenjskih vzorcev, ki nam onemogočajo preboj omejitev običajne zaznave. Preboj teh parametrov je neogibno in bistveno vprašanje človeštva. Preboj pomeni vstop v neverjetne, a stvarne svetove, katerih vrednost se sploh ne razlikuje od vrednosti sveta našega vsakdanjega življenja. Preboj teh parametrov nas še kako obseda pa če to podmeno sprejmemo ali ne. Žal pa ostajamo bedni poraženci, zato imamo vso to obilico mamil, spodbujeval in verskih obredov med sodobnimi ljudmi. Maska podružbljenja je lažni lesk, ki ga branimo in za katerega umiramo, lažni lesk, ki si ga pridobimo v svetu. Tisti, ki nam onemogoča, da bi razvili vse svoje sposobnosti in nam vsiljuje prepričanje, da smo »nesmrtni«. Te kretnje prežema namera na tisoče čarovnikov. Izvajanje pa čeprav nenamerno, zaustavi um, ki nam govori, da je vesolje absolutno in nespremenljivo. Po drugi strani pa je živi svet v nenehnem pretakanju. Giblje se. Spreminja. Preusmerja. Najabstraktnejši razlog za magičnost teh čarovniških kretenj pa je v tem, da se tisti, ki jih izvaja zave, da je vse zgolj tok, ne pa nepretrgana veriga medsebojno sorodnih predmetov. In če se vse v vesolju pretaka, je ta tok mogoče ustaviti. Lahko ga zajezimo in ustavimo ali preusmerimo. Čarovniki do Juanove veje, so bili na smrt pretreseni, ko so spoznali, da z izvajanjem magičnih kretenj lahko zaustavijo sicer neprekinjen tok stvari.

Nadvse pomembno je, da se izogibamo kakršnimkoli obrazcem in obredom. Pomembno je tudi, da učenec osredotoči svojo pozornost na nek določen vidik magičnih kretenj, čeprav mora paziti, da ostaja ta usmerjenost lahkotna, zabavna, neboleča in blaga, da je ne preobremenjuje s kakim posebnim namenom in ne pričakuje nikakršne nagrade. Kot zgled nam lahko služi čarovnik Silvio Manuel, ki je s posebnim nagnjenjem in radostjo prilagajal magične kretnje starodavnih čarovnikov  svojim sodobnim plesnim korakom. Nagual Elias Ulloa je bil tisti, ki je vse obrede tako rekoč zmetal skozi okno in izvajal magične kretnje izključno z namenom, ki je izviral v daljni preteklosti, z namenom prerazporejanja energije. Nagual Julian Osorio, njegov naslednik je obredom zadal smrtni udarec. Bil je izredno nadarjen poklicni igralec in v mladosti se je preživljal z gledališko igro, nato pa se je posvetil šamanskemu gledališču, kot so mu rekli čarovniki. Pravil mu je gledališče neskončnosti in prepletel ga je z vsemi svojimi magičnimi kretnjami. Sleherni gib njegovih junakov je bil docela prežet z magičnimi kretnjami. Nagual Julian Osorio, igralec neskončnosti in Silvio Manuel, plesalec neskončnosti, sta tako zakoličila celotno zadevo. Na obzorju je bilo novo obdobje! Obdobje čistega prerazporejanja!

marko5

Ko je don Juan pojasneval prerazporejanje, je dejal, da so ljudje, ki jih videc zaznava kot skupek energijskih polj, zapečatene energijske enote z določenimi mejami, ki preprečujejo vstop ali izhod energije. Energija znotraj tega skupka energijskih polj je zato vse, na kar lahko računa posameznik. Ljudje se po naravi nagibajo k temu, da odrivajo energijo od središč življenske sile, ki ležijo na desni strani telesa tik pod rebri ob jetrih in žolčniku, na levi strani telesa tik pod rebri ob vranici in trebušni slinavki, na hrbtu tik za sprednjima središčema ob ledvicah in tik nad njimi ob nadledvičnih žlezah, v spodnjem delu vratu v točki V, ki jo oblikujeta grodnica in ključnica, ženske pa imajo središče tik ob maternici in jajčnikih. Ljudje odrivamo energijo iz središč življenske sile s skrbmi, tako da klonimo pod stresom vsakdanjika. Pritisk vsakodnevnih dejanj utrudi telo. Izgubljena energija se zbira na obodu svetlobne oble, včasih v taki količini, da oblikuje nekakšno debelo, skorjasto plast. Magične kretnje delujejo na celotnega človeka – tako na snovno telo kot na skupek energijskih polj. Magične kretnje učinkujejo na telo kot na snovno entiteto, ki trpi zaradi razpršene energije in na telo kot energijsko entiteto, ki zmore prerazporediti to razpršeno energijo. Energija, ki se nakopiči na obodu svetlobne oble tista, ki ni prerazporejena, je povsem nekoristna in neuporabna. Presežek pritajene energije je zares strašljiv, saj je ni mogoče praktično uporabiti. Kot da bi se znašel v puščavi in umiral od žeje, čeprav prenašaš vodo v posodi, ki je ne moreš odpreti, ker nimaš orodja. Magične kretnje so magične prav zato, ker vračajo energijo, ki se je nabrala na obodu, v središča življenske sile, zato izvajalci občutijo ugodje in telesno čilost. Preden so čarovniki don Juanove veje zatavali v pretirano obredje, so oblikovali temelje tega prerazporejanja. Imenovali so jih nasičenost, kar pomeni, da so preplavili svoje telo z obilico magičnih kretenj. Sili, ki nas povezuje, so omogočili, da jih vodi in sproži z njimi najboljšo prerazporeditev energije. Z vsako magično kretnjo dejansko spreminjamo temeljno zgradbo svojega bitja. Energija, ki je običajno nasedla na obodu, se sprosti in začne prodirati v vrtince življenske sile v našem telesu. Le s pomočjo te priklicane energije lahko postavimo jez, mejo, ki zaustavi sicer nezadržljiv in vselej škodljiv pretok. Vse to rezultira ne samo v dobrem počutju, mladostnem videzu, dobrem zdravju in v dobro tonirani fizični obliki ampak tudi v jasnem umu, treznih čustvih, povišani zavesti in energiji, ki jo lahko uporabimo v naših vsakdanjih življenjih, da se povežemo z energijskim telesom ali telesom sanjanja in resnično hodimo po poti srca ter sledimo svojim sanjam.

Čarovniki starodavne Mehike so verovali, da je izvajanje magičnih kretenj edini dejavnik, ki pripravlja in vodi telo v transcendentno potrditev obstoja združevalne sile. Gre za »neosebno« silo, ki poseduje zavest in čuva neskončno stvari za tiste, ki si jih drznejo iskati. To je sila v vesolju, kot sta svetloba in težnost, dejavnik, ki drži stvari skupaj, vibracijska sila, ki združuje skupke energijskih polj, kar ljudje pravzaprav so, v zgoščene, vezljive enote. Ta sila vibracije je dejavnik, ki energiji ne dopušča vstopati v svetlobno oblo ali izstopati iz nje. Starodavni čarovniki so vedeli, da ljudi, ki so jih videli kot skupke energijskih polj, ne ohranja skupaj kak energijski ovoj ali energijske vezi, marveč nekakšna vibracija, ki oživlja in umešča vse v vesolju. Čarovniki so s svojimi praksami in disciplino polno ozavestili to vibracijsko silo, nato pa tako vešče ravnali z njo, da so njihova dejanja prešla v legende in mite, ki obstajajo le v obliki pravljic. Ena od zgodb o starih čarovnikih govori, da so z usmerjanjem polne zavesti na namero te sile lahko razkrojili svojo snovno maso. Ti čarovniki nikoli niso bili povsem zadovoljni z rezultatom tega dosežka, čeprav so dejansko zmogli zlesti skozi šivankino uho. Nezadovoljni so bili zato, ker se je z razkrojem mase razblinila tudi sposobnost njihovega delovanja. Sodobni praktiki, kulturni dediči starodavnih čarovnikov, so spoznali, da ni mogoče izkoriščati vibracijske sile in imeti obenem maso, zato so izbrali edino razumno alternativo: ozavestiti to silo z edinim namenom, da bi iz vedenja črpali pretanjenost in dobro počutje. Edini dopustni trenutek v katerem sodobni čarovniki uporabijo to združevalno silo vibracij, je tisti, v katerem izgorijo navznoter, ko pride njihov čas, da zapustijo ta svet.

Več: Carlos Castaneda: Magične kretnje – uporabna modrost staromehiških vračev in Cleargreen

Vir

  • Carlos Castaneda: Magične kretnje – uporabna modrost staromehiških vračev

 

cleargreen-inc-copyrightVse slike in informacije so zaščitene 2010 – 2013, Laugan Productions, Inc.
Katerakoli oblika reprodukcije je strogo prepovedana brez pisne privolitve lastnikov pravic.