Zalezovanje

Na kratko o zalezovanju

Bolj podrobno in obširno razlago zalezovanja lahko najdete v knjigah Carlosa Castanede npr. Notranji ogenj in Orlovo darilo itd.

Zalezovanje je sposobnost, da fiksiramo zbirno točko na katerem koli novem položaju, z namenom, da bi naši kaotični percepciji dali strukturo in skladnost. Našo resničnost zalezujemo vsak dan, vsako minuto, ugotavljamo npr. kaj pomeni, da se vozimo po tej ali oni ulici ali ko se nahajamo v nakupovalnem centru… Zalezovanje pomeni, da delamo naše kategorizacijske sheme objektov, ki jih poznamo po imenih. Zalezujemo tako v prvi pozornosti, kot tudi v drugi pozornosti, ko umeščamo svojo zbirno točko percepcije na različne položaje. (Vir: Carlos Castaneda)

V čem je smisel, da poudarjamo tehnike sanjanja za premikanje zbirne točke na način kot so to počeli starodavni čarovniki, če nimamo zalezovalskih tehnik, da bi to uravnovesili? Lahko se premaknemo in se v tistih razsežnostih tudi izgubimo, tako da se nismo več sposobni vrniti nazaj v to resničnost. Današnji čarovniki potujejo v druge resničnosti ter se vračajo nazaj v to resničnost, premikajo se naprej in nazaj. In temu se reče nadzor. Želimo si, da bi lahko vzdrževati red. Kar naredi zalezovanje, je, da fiksira zbirno točko percepcije na kateremkoli novem položaju, kjer koli to je. Lahko bi bilo v popolnoma drugačni resničnosti… ampak v teh okvirih si še vedno želimo obdržati svojo treznost ali zavedanje nedotaknjeno. In prav tu pridejo v poštev zalezovalske tehnike, ker v primeru, da bodisi zaradi strahu, popustljivosti ali iz čiste nevednosti izgubimo treznost, potem izgubimo vse. In kamorkoli premaknemo zbirno točko zaznave, moramo pri sebi imeti tudi energijo, ki nam omogoča, da naše zavedanje ostane nedotaknjeno. Torej je naša treznost ali drugače povedano notranja moč predpogoj za potovanja v druge resničnosti. (Vir: Taisha Abelar – intervju Dimensions Magazine 1994)

93

Novi vidci – bojevniki sledijo pravilu zalezovalcev. Z namenom, da bi obdržali in povečali treznost ali drugače povedano notranjo moč, energijo, so novi vidci priporočili, da je treba opraviti vsak napor za to, da se iz življenja bojevnika izkorenini samopomembnost. Vidci, tako stari kot novi, so razdeljeni v dva razreda. V prvi razred sodijo tisti, ki so pripravljeni na razvijanje obvladovanje samega sebe in lahko usmerjajo svoje dejavnosti na praktične cilje, ki koristijo drugim vidcem ali sploh vsem ljudem. V drugi razred pa spadajo tisti, ki jim ni mar za obvladovanje samega sebe ali za kake praktične cilje. Vidci se med seboj strinjajo, da slednjim ni uspelo razrešiti problema samopomembnosti. Vidci v vseh dobah so vedno visoko slavili tiste, ki so to dosegli. Bojevniki se borijo proti samopomembnosti zaradi strategije in ne zaradi načel ali etike. Brezgrajnost ni nič drugega kot pravilna izraba energije. Bojevniki izvajajo strateške popise. Popišejo vse, kar počno. Nato se odločijo, katere od stvari lahko spremenijo, da bi si s tem privoščili oddih in si tako povečali energijo. Strateški popisi pokrivajo samo vzorce obnašanja, ki niso bistveni za naše preživetje ali blagostanje. Don Juan je povedal, da velja na strateškem popisu bojevnikov samopomembnost za dejavnost, ki požre največ energije in da odtod izvira njihov namen, da bi jo izkoreninili. Ena glavnih skrbi bojevnika je sprostiti to energijo z namenom, da bi jo uporabili za soočenje z neznanim. Dejanje preusmerjanja te energije je brezgrajnost. Rekel je, da so najučinkovitejšo taktiko dodelali vidci iz časa zavojevanja, saj so bili nesporni mojstri zalezovanja. Taktika se sestoji iz šestih elementov, ki se med seboj prepletajo. Pet izmed njih imenujejo lasnosti bojevništva: nadzor, disciplina, zadrževanje, časovna usklajenost in volja. Šesti element, ki pa je morda še najpomembnejši pa se nanaša na zunanji svet in se imenuje neznatni tlačitelj. Neznatni tlačitelj je mučitelj. Lahko je to nekdo, ki ima v rokah moč nad življenjem in smrtjo bojevnika ali pa nekdo, ki ga samo draži in s tem moti. Novi vidci so razvili svoj sistem razvrščanja neznatnih tlačiteljev. Čeprav gre za eno njihovih najresnejših in najbolj pomembnih odkritij, so se ga novi vidci lotili s primesjo humorja. Don Juan je povedal, da je v vsaki njihovi razvrstitvi ščepec porogljivega humorja, kajti humor je edino sredstvo za nasprotovanje prisiljenosti človeške zavesti popisovati stvari in jih okorno razvrščati. Bolj obširno in podrobno opredelitev boste našli v knjigi Carlosa Castanede – Notranji ogenj. (Vir: Carlos Castaneda – Notranji ogenj)

TulaSite67

V ožjem pomenu lahko opredelimo zalezovanje tudi kot uporabo obnašanja na nove načine za posebne namene. Normalno človeško obnašanje v svetu vsakdanjega življenja je rutina. Vsako vedenje, ki se odmakne od rutine, povzroči nenavaden vpliv na naše celotno bitje. Ta nenavaden učinek je tisto, kar iščejo čarovniki, saj se akumulira. Čarovniki vidci iz davnih časov, so skozi svoje videnje sprva opazili, da vsako nenavadno vedenje (obnašanje) povzroča drhtenje zbirne točke. Kmalu so odkrili, da v primeru, kadar je bilo nenavadno vedenje prakticirano sistematično in usmerjano modro, sčasoma prisililo zbirno točko, da se premakne. (Carlos Castaneda)

Bojevnik upošteva še eno pravilo zalezovalcev. Pravilo se nanaša na vse in zalezovalec ga vzame, kot edino sredstvo, ki ga varuje pred naskoki moči, ki prihajajo na poti iskanja in pridobivanja znanja. Bojevniki nimajo sveta, ki bi jih varoval, zato morajo imeti pravilo in to pravilo zalezovalcev drži za vse in vsakogar. Prvi predpis pravila pravi, da je vse, kar nas obdaja, nedoumljiva skrivnost.  Drugi predpis pravila veleva, da moramo poskušati razkriti te skrivnosti, vendar brez pričakovanja, da se nam bo to sploh kdaj posrečilo. Tretji, da mora bojevnik, ki se zaveda nedoumljivih skrivnosti, ki ga obkrožajo in svoje dolžnosti, da jih mora razvozlati, zavzeti svoje pravo mesto med skrivnostmi in imeti sebe za eno izmed njih. Za bojevnika potemtakem ni konca skrivnosti obstoja pa naj pomeni obstoj biti kamen ali mravlja ali on sam. To je bojevnikova ponižnost. Vsak je enak vsem. Florinda Matus je Carlosu Castanedi predstavila tudi sedem načel zalezovanja (Vir: Orlovo darilo – Carlos Castaneda):

  • Prvo načelo umetnosti zalezovanja je, da bojevnik sam izbira svoje bojišče. Bojevnik se nikoli ne spušča v bitko, če ne ve, kaj ga obdaja.
  • Znebiti se vsega, kar je odveč, je drugo načelo umetnosti zalezovanja.
  • Bojevnik ne zapleta stvari, temveč meri na to, da bi bil preprost. Z vso svojo zbranostjo, kar jo premore, se odloči ali bo vstopil v bitko ali ne, kajti vsaka njegova bitka, je bitka za življenje. To je tretje načelo umetnosti zalezovanja. Bojevnik mora biti voljan in nared postaviti svoje zadnje oporišče tukaj in zdaj. Vendar ne kar na vrat na nos.
  • Bojevnik je miren in sproščen; ničesar se ne boji. Samo tako mu bodo moči, ki vodijo človeška bitja, odprle pot in mu pomagale. To je četrto načelo umetnosti zalezovanja.
  • Soočen s položajem, kjer ni videti možnosti za rešitev, se bojevnik za hip umakne in pusti, da mu um zatava po svoje. Zaposli se s čim drugim, s čemerkoli. To je peto načelo umetnosti zalezovanja.
  • Bojevnik zgošča čas; to je šesto načelo umetnosti zalezovanja. Vsak trenutek šteje. V boju za življenje pomeni sekunda celo večnost, večnost, ki lahko odloči o izidu. Bojevnik meri na zmago, zatorej zgošča čas. Bojevnik ne zapravlja niti trenutka.
  • Da bi lahko uporabil sedmo načelo umetnosti zalezovanja, moraš upoštevati ostalih šest: zalezovalec se nikoli ne rine v ospredje. Ves čas opazuje razplet dogajanja izza kulis.

Uporaba teh načel pripelje do treh rezultatov. Prvi je, da se zalezovalec nauči, da se ne sme nikdar jemati resno; nauči se smejati samemu sebi. Če se ne boji izpasti norec, se lahko iz vsakogar ponorčuje. Drugi je, da se zalezovalec nauči brezkrajne potrpežljivosti. Zalezovalcu se nikoli ne mudi, nikoli ni razburjen. Tretji pa je, da si zalezovalec pridobi neizmerno sposobnost improviziranja. Bolj obširno in podrobno opredelitev boste našli v knjigi Carlosa Castanede – Orlovo darilo.

eastern-screech-owl-georgia_67926_600x450

Don Juan je poudaril tudi štiri razpoloženje zalezovanja: neusmiljenost, pretkanost, potrpežljivost in prijaznost. To so smernice v pristopu, ki jih mora bojevnik utelesiti, da bi lahko učinkovito zalezoval. Neusmiljenost ne sme biti krutost, potrpežljivost ne sme biti neučakanost in prijaznost ne sme biti neumnost…

Eno izmed glavnih orodij zalezovanja je rekapitulacija. To vključuje »dih pometanja« – globoko dihanje in počasno premikanje glave z ene strani na drugo, ki je usklajeno z gibanjem svetlobnih vlaken v predelu trebuha; začeti je mogoče na levi ali na desni strani. Med spominjanjem vseh dostopnih podrobnosti je treba vseskozi obračati glavo. Don Juan je dejal, da so čarovniki opisovali to dejanje kot vdih vseh lastnih občutkov, potratenih v dogodku, ki se ga spominjamo in izdih vseh nezaželenih počutij in tujih občutkov, ki so ostali v nas. Čarovniki so prepričani, da je skrivnost podoživljanja v vdihu in izdihu. Takšo dihanje samo nam daje zdravilno moč, ki jo potrebujemo, da očistimo svoje svetlobno btje.

Cilj zalezovalca je, da izgubi človeško obliko. To lahko dosežemo z močno rekapitulacijo, kateri sledi implementacija ne-dela svojega jaza, kot npr. brisanje osebne zgodovine, izguba samopomembnosti, sprejetje smrti kot svetovalke in lomljenje naših rutin.

Zalezovalec je utelešenje bojevnika in na ta način je lahek in fluiden. Ker je osvobojen človeške oblike, je zalezovalec nepredvidljiv, v delovanju premišljen, potrpežljiv, ni zaskrbljen s tem ali ga kdo razume in s samorefleksijo drugih ljudi – namesto tega je lahkoten in vesel – zalezovalci resnično uživajo v svojem življenju in so vedno povezani z duhom.

Viri

  • Carlos Castaneda: Notranji ogenj, Orlovo darilo
  • Taisha Abelar: intervju Dimensions Magazine 1994

cleargreen-inc-copyrightVse slike in informacije so zaščitene 2010 – 2013, Laugan Productions, Inc.
Katerakoli oblika reprodukcije je strogo prepovedana brez pisne privolitve lastnikov pravic.